Pred nami je mesec september in trgatve. Pri nas je ta mesec vedno veselo, tako hodimo iz trgatve na trgatev. To je mesec druženja in veselja. Spominjam se, kako sem lani imela na koncu meseca boge in uničene roke. Tako sem potrebovala nego rok in seveda nohtov. Tisti mesec so moji nohti bili vse drugo, samo lepi ne. Tako sem letos pravi čas kupila zaščitne rokavice, ker nisem želela, da se zgodba ponovi. Malo mi je bilo nerodno, ker nihče ni nosil rokavic, jaz pa sem resnično želela ohraniti svoje lepe nohte in roke.
Tako sem si kupila zaščitne rokavice in jih tudi na trgatvah uporabljala. Ko sem šla na prvo trgatev, mi je bilo malo nerodno, vednar moram reči, da nihče ni niti opazil. Tako mi je bilo lažje. Nisem rabila razlagati, da želim ohraniti lepe nohte. Potem je bilo vse lažje. Na vseh drugih trgatvah se nisem več obremenjevala. Videla sem celo, da je na eni trgatvi imela mlada punca ravno tako zaščitne rokavice. Seveda, časi se spreminjajo.
Največ mi je pomenilo, da sem imela zaščitne rokavice na naši trgatvi. Kajti to pa je čisto nekaj drugega. Če ima človek doma trgatev, potem samo ne trga, ampak počne še več stvari h krati. Seveda sem bila pripravljena na to. Pri nas doma imamo ogromni vinograd. Lahko bi rekli, da se pri nas vedno najdlje obira. Tako začnemo že zgodaj zjutraj in končamo zvečer. Najlepše je zvečer, ko se vsi vsedemo in kaj dobrega pojemo in popijemo. Moje zaščitne rokavice so zdržale in bila sem pridna, da sem jih imela na rokah cel dan. Zvečer so bile moje roke lepe in čiste. Drugi so imeli barvaste. Meni to veliko pomeni, ker je moje delo v pisarni in res se ne bi počutila dobro, da bi prišla delat z takšnimi rokami.