Danes grem ponovno na oblikovanje obrvi in prav veselim se. Grem namreč k svoji prijateljici, ki si je uredila zelo prijeten kozmetični salon. Nobena od naju nima veliko časa in potem je to zelo pogosto edini način, da imava čas za to, da spijeva še kakšno kavo in se pogovoriva.
Po navadi ne grem samo na oblikovanje obrvi, ampak še na nohte ali pa na kakšno nego obraza. Tokrat sem pa tudi jaz malce v časovni stiski in mi več kot to ne bi uspelo. Oziroma če bi se še se dogovorila, še za kaj drugega bi mi verjetno zmanjkalo časa za druge stvari. Zadnje čase se mi urnik nerealno polni in spreminja iz dneva v dan. Danes se mi je že dvakrat nekaj spremenilo. Ampak na srečo so to le obdobja, ki pridejo in gredo. V vsakem primeru pa mislim, da ne bi dopustila, da mi danes oblikovanje obrvi uide iz urnika.
Še dobro, da prijateljica, ki ima kozmetični salon, nima teh težav, ker se drugače skoraj ne bi ujeli. Ima sicer tudi ona izzive z odpovedovanjem in prestavljanjem terminov, ampak se je v večini primerih vse lepo izide. Jaz ne bi imela volje in potrpljenja za takšno delo. Rada delam z ljudmi, ampak ne bi delala na takšen način. Čeprav če pomislim, bi mi čisto odgovarjalo, da bi imela delo, ki bi vsebovalo oblikovanje obrvi in podobne lepotne storitve, kjer bi skrbela za to, da so ljudje polepšani ali urejeni. Ta del mi je zelo simpatičen. Del, ko pa ne vem, kakšno stranko bi dobila, mi pa ne odgovarja vedno. Saj večinoma so vse stranke simpatične, ampak, običajno takrat, ko najmanj pričakuješ, dobiš nekaj, s čimer se moraš soočiti, kakor veš in znaš. Tako, da takšne situacije ne vem, če bi oblikovanje obrvi pretehtalo, da bi imela občutek, da je delo v ravnovesju.