Delovni vikend pri prijatelju je uspešno zaključen. Streha je pokrita z novo strešno kritino in to v enem dnevu. Štirje pari pridnih rok, podpora ženske populacije s hrano in pijačo in pa odlično vreme, vse to je pripomoglo, da smo končali prej kot je bilo predvideno. Tako bo nedelja ostala samo za uživanje, druženje in zabavo.
Prijatelj je na kosilo povabil še svoja dva najbližja soseda, ki so se nekako v tem času ujeli in so postali prijatelji. Meso že lepo diši iz žara, miza je tudi že pripravljena, samo posedemo še okrog nje in pojedina ob zaključku del se lahko prične. Tudi soseda nista prišla praznih rok, dobrote tega okoliša sat prinesla in jih položila zraven na mizo. Prav prijetno nedeljsko popoldne, škoda, da se moramo zvečer vrniti v realni svet. Po kosilu je beseda nanesla na sosedove pašnike. Prijatelja je vprašal, če bi ga motilo, da bo na njuni skupni meji postavljen električni pastir, ker je pač to bližnjica do vasi, bo pa električni pastir postavljen tako, da bo omogočal prehod ljudem, da se ta pot ne bo zaprla. Tresk kozarcev je potrdil dogovor, bo pa to še dodatna varovalka do prijateljevega vikenda.
Sosed je celo ponudil, da v proti uslugo uredi še, da bo električni pastir delno zapiral tudi prijateljev travnik, da bo lahko sosed svoje živali spustil tudi na prijateljev travnik pod hišo. Tako prijatelju ne bo potrebno kositi trave, pa je spet eno delo manj. Električni pastir pa je potreben, da mu živali ne bežijo naokoli. S tem ima največ težav, zato tudi odločitev, da električni pastir varuje meje pašnika.
Pa ne samo to, tudi preprečuje vstop srnam in drugim divjim živalim, ki jih v teh krajih ne manjka. Dobri sosedski odnosi in medsebojna pomoč so vedno zaželeni, še posebej v teh odročnih krajih daleč od civilizacije.